Trump: Vojna proti Iranu je bolj ali manj končana

Ameriški predsednik Donald Trump je v govoru zatrdil tudi, da bi se lahko vojna kmalu končala. Po njegovih besedah je bila grožnja napada velika, saj naj bi Iran pripravljal obsežno raketno ofenzivo proti ZDA, Izraelu in drugim državam na Bližnjem vzhodu. "V roku enega tedna bi nas stoodstotno napadli. Imeli so več raket, kot je kdorkoli mislil," je dejal.

Trump je poudaril, da so ameriške sile v zadnjih operacijah uničile večino raketnih zmogljivosti. "Odstranili smo približno 80 odstotkov njihovih izstrelišč. Napadi so se že močno zmanjšali in ostalo jim je zelo malo zmogljivosti," je povedal.

Ob tem je pohvalil ameriško vojsko. "Rakete so v veliki meri onesposobljene, brezpilotna letala smo sestrelili, napadamo pa tudi kraje, kjer jih izdelujejo," je dejal in dodal: "Ko bo vse končano, bo svet veliko varnejši – in verjamem, da bo to končano precej hitro."

Ameriški predsednik Donald Trump je na Floridi znova spregovoril o razmerah v Iranu in dejal, da Združene države v konfliktu "še niso dosegle dovolj velike zmage".

Čeprav je pred tem ocenil, da je vojna "v veliki meri končana", je poudaril, da je bil ameriški poseg potreben. "Ta kratek poseg smo želeli izpeljati, ker smo menili, da je treba odpraviti določeno zlo. Mislim, da bo to kratkotrajna operacija," je dejal.

Trump je dodal, da so ZDA v konfliktu že dosegle pomembne uspehe, vendar po njegovih besedah to še ni dovolj. "V mnogih pogledih smo že zmagali, a ne dovolj. Nadaljujemo še bolj odločno kot doslej, da dosežemo dokončno zmago, ki bo enkrat za vselej odpravila to dolgotrajno grožnjo."

V govoru se je dotaknil tudi dogodkov iz svojega prvega predsedniškega mandata, ko so ZDA v napadu ubile iranskega generala Kasema Solejmanija, enega najvišjih vojaških poveljnikov v Iranu. "Če bi bil še živ, bi bili morda veliko bolj sposobni, kot so danes. Bil je sposoben, a tudi brutalen in nasilen. Mi pa smo ga odstranili," je dejal Trump.

Predsednik ZDA Donald Trump je v pogovoru za CBS danes izjavil, da je vojna proti Iranu bolj ali manj končana. Za televizijo Fox pa je že v nedeljo dejal, da ni zadovoljen z novim iranskim vrhovnim voditeljem Modžtabo Hamenejem. Trump ima nocoj sicer napovedano še novinarsko konferenco o vojni, je naznanila Bela hiša.

"Mislim, da je vojna zelo pri koncu, bolj ali manj. Nimajo mornarice, nič komunikacij, nimajo zračnih sil," je za CBS izjavil Trump, pri čemer je spopad z Iranom ponovno označil za vojno, za katero pa ni dobil kongresnega pooblastila, kot to zahteva ameriška ustava.

Za CBS je med drugim še dejal, da so ZDA daleč pred predvidenim časovnim okvirom vojne, ki je bil štiri ali pet tednov, pa tudi, da nima nobenega sporočila za novega iranskega voditelja. Dejal je, da ima v mislih nekoga, ki bi ga lahko nadomestil, vendar ni povedal, koga.

Ameriški demokratski senatorji so v pisni izjavi pozvali Pentagon, naj izvede nepristransko preiskavo napada na dekliško šolo v Iranu, v katerem je 28. februarja po trditvah Irana umrlo več kot 170 ljudi, večinoma deklic. Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto krivdo za napad pripisal Iranu.

"Neodvisna analiza verodostojno kaže, da so napad morda izvedle ameriške sile, kar bi, če bi bilo res, pomenilo enega najhujših primerov žrtev med civilisti v desetletjih ameriških vojaških akcij na Bližnjem vzhodu," izjavo demokratskih senatorjev povzema francoska tiskovna agencija AFP.

"Ubijanje šolskih otrok je grozno in nesprejemljivo v kakršnih koli okoliščinah," so zapisali in dodali, da mora obrambni minister ZDA Pete Hegseth opraviti popolno in nepristransko preiskavo. Pismo senatorjev navaja, da je incident še toliko bolj zaskrbljujoč glede na Hegsethov odkrito aroganten pristop k uporabi sile. Prejšnji teden je dejal, da ameriški napadi v Iranu ne bodo vezani na neumna pravila vojskovanja.

New York Times poroča, da je potrdil verodostojnost videoposnetka, ki ga je objavila iranska agencija Mehr News in ki prikazuje ameriško raketo tomahawk med napadom na vojaško bolnišnico iranske mornarice blizu šole. Po navedbah časopisa tomahawke v tej vojni uporabljalo le ameriške sile.

ZDA so najverjetneje odgovorne za napad na šolo v Iranu, pa na podlagi uvodnih ocen ameriške preiskave poroča televizija CBS.

Prve ocene kažejo, da ameriški napad na šolo ni bil nameren in je bil izveden zaradi napake, ker so šolo identificirali kot vojaški objekt, poroča CBS. Ameriški preiskovalci vedo, da je šlo za območja napada Američanov in ne Izraelcev, poroča televizija. Tiskovna predstavnica Bele hiše Anna Kelly je za CBS zagotovila, da preiskava poteka in da ni še nobenih sklepov.

Ruski predsednik Vladimir Putin in njegov ameriški kolega Donald Trump sta danes po telefonu govorila o aktualnih mednarodnih razmerah, pri čemer sta posebno pozornost namenila konfliktu z Iranom in prizadevanjem za rešitev ukrajinskega vprašanja, je po poročanju ruskih tiskovnih agencij sporočil svetovalec ruskega predsednika Jurij Ušakov.

Po besedah Ušakova sta predsednika prvi telefonski pogovor po decembru lani opravila na pobudo Washingtona. Trajal je približno uro in pol, razpravljala pa sta o številnih "izjemno pomembnih vprašanjih, povezanih s trenutnim razvojem mednarodne situacije", poročanje ruskih tiskovnih agencij povzema francoska AFP.

"Poudarek je bil na situacij glede konflikta z Iranom in na tekočih dvostranskih pogajanjih s sodelovanjem predstavnikov ZDA o rešitvi ukrajinskega vprašanja," je povedal zunanjepolitični svetovalec ruskega predsednika.

Kot je še dejal, je Putin v pogovoru pozval k "hitri politični in diplomatski rešitvi" ameriško-izraelske vojne proti Iranu, glede Ukrajine pa je Trumpu predstavil "trenutno situacijo na kontaktni črti". "Pogovor je bil resen in konstruktiven," je dodal.

Britanski obrambni minister John Healey je sporočil, da britanska vojaška letala izvajajo operativne naloge nad Združenimi arabskimi emirati (ZAE). Iranski režim je označil za "uničujočo silo, ki je pobijala protestnike", in ga pozval, naj opusti svoje jedrske ambicije ter znova začne pogajanja, poroča BBC.

Poudaril je, da je bil odziv Združenega kraljestva ves čas usklajen z vojaškimi priporočili, britanske sile pa zdaj izvajajo obrambne zračne polete v podporo ZAE, pri čemer so doslej sestrelile dva brezpilotna letalnika – enega nad Jordanijo, drugega pa na poti proti Bahrajnu.

Healey je dodal, da je na Ciper prispel še tretji helikopter Wildcat, britanski vojaški strokovnjaki za operacije kraljevih zračnih sil (RAF) pa so razporejeni v več kot petih državah v regiji. Združeno kraljestvo ima trenutno osem vojaških letal v Katarju, na Cipru pa ima po njegovih besedah več letal kot katerakoli druga država.

Diplomacija in spoštovanje premirja med Izraelom in proiranskim gibanjem Hezbolah iz leta 2024 sta najboljša možnost za to, da se Libanon ne pogrezne v kaos, je danes sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas. Strani je pozvala k prenehanju sovražnosti in vladi v Bejrutu zagotovila nadaljnjo podporo.

Po mnenju Kallas vključitev Hezbolaha v vojno med Izraelom in ZDA na eni ter Iranom na drugi strani, ki je sledila uboju vrhovnega voditelja islamske republike, ajatole Alije Hameneja, ogroža celotno regijo. "Izrael ima v skladu z mednarodnim pravom pravico do samoobrambe," je navedla in cilje izraelskih napadov v Libanonu označila za legitimne.

Hezbolah je pozvala k prenehanju napadov na Izrael, v skladu z dogovorom o prekinitvi ognja, ki ga je ta novembra 2024 sklenil z Izraelom, pa tudi k razorožitvi. Obenem je priznala, da je odziv Izraela na napade gibanja precej oster. "Njegovo maščevanje povzroča množično razseljevanje in dodatno destabilizira že tako nestabilno situacijo," je izpostavila in izraelsko stran pozvala h končanju operacij v sosednji državi.

Izraelsko zunanje ministrstvo je novega iranskega vrhovnega voditelja Modžtabo Hameneja, ki ga je iranska skupščina strokovnjakov imenovala po smrti njegovega očeta Alija Hameneja, označilo za tirana. Dodalo je, da bo nadaljeval "brutalnost iranskega režima".

Izraelsko zunanje ministrstvo je na omrežju X objavilo sliko Modžtabe Hameneja in njegove očeta ajatole Alija Hameneja, ki držita pištoli, ter zraven pripisalo: "Modžtaba Hamenej. Kakršen oče, takšen sin."

"Roke Modžtabe Hameneja so že umazane s prelivanjem krvi, ki je zaznamovalo vladavino njegovega očeta. Še en tiran, ki bo nadaljeval brutalnost iranskega režima," je še navedlo ministrstvo.

To je sicer prvi odziv Izraela na izbiro novega iranskega vrhovnega voditelja, ki ga je v nedeljo zvečer iranska skupščina strokovnjakov imenovala za naslednika Alija Hameneja. Izrael je že pred njegovim imenovanjem zagrozil, da bo napadel vsakega naslednika, medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump dejal, da naslednji vrhovni voditelj ne bo dolgo vladal, če Teheran najprej ne bo dobil njegove odobritve.

Kitajska je medtem danes nasprotovala vsakršnemu poskusu napada na novega iranskega voditelja, ruski predsednik Vladimir Putin pa mu je čestital in izrazil neomajno rusko podporo Teheranu. Zvestobo novemu voditelju je izrazilo tudi libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah, ki ga podpira Iran.

Napad Združenih držav in Izraela na Iran ni pretresel le Bližnjega vzhoda, temveč tudi odnose z ameriškimi zavezniki. Številne države so bile o operaciji obveščene šele, ko se je že začela, posledice pa zdaj občutijo v gospodarstvu, varnosti in politiki. Medtem ko Donald Trump samozavestno govori o novi geopolitični realnosti, se Evropa in zalivske države sprašujejo, kam lahko takšna strategija še pripelje svet.

Več v prispevku: Analiza CNN: Posledice Trumpove vojne z Iranom bodo spremenile svet.

Če se bo vojna na Bližnjem vzhodu zavlekla, bi lahko povzročila stagflacijo v svetovnem in evropskem gospodarstvu, je pred današnjim zasedanjem finančnih ministrov območja z evrom posvaril evropski komisar za gospodarstvo Valdis Domrovskis.

"Če bo konflikt omejen v nekaj tednih, lahko pričakujemo, da ne bo imel večjega vpliva na svetovno in evropsko gospodarstvo. Če se bo zavlekel - z motnjami pomorskega prometa v Hormuški ožini in napadi na energetsko infrastrukturo v zalivskih državah -, pa bi se lahko končalo z velikim stagflacijskim šokom v svetovnem in evropskem gospodarstvu z višjimi cenami energije," je pred zasedanjem evrske skupine pojasnil Dombrovskis.

To bi po njegovih besedah povzročilo širšo inflacijo, motnje v dobavnih verigah, negativno pa bi vplivalo tudi na zaupanje. Obenem bi prišlo do zaostritve pogojev financiranja, je dodal komisar.

Vojna na Bližnjem vzhodu na gospodarstvo vpliva predvsem prek motenj v dobavah energije in visokih cen energentov, o čemer bodo danes na zasedanju v Bruslju razpravljali finančni ministri vseh članic EU.